Nuhalna svetlina
Meritev nuhalne svetline je presejalni test, ki se izvaja med 11. in 14. tednom nosečnosti (13 tednov in 6 dni) zaradi ocene tveganja za rojstvo otroka z Downovim in Edwardsovim sindromom ter sindromom Patau. Nuhalna svetlina je razdalja med hrbtenico in kožo zatilja ploda. Ko je plod velik 45 mm (11. teden) je normalna velikost nuhalne svetline med 1,2 in 2,2 mm; na koncu 13. tedna, ko je velikost ploda 84 mm, je normalna nuhalna svetlina med 1,8 in 2,7 mm. Povečana nuhalna svetlina pomeni povečano tveganje za kromosomske in srčne napake. Na pregledu nuhalne svetline se oceni nosna kost, ki je pogosto odsotna ali prekratka pri zarodkih z Downovim sindromom. Obenem se pregleda zgornja čeljustnica in obrazni kot, opazuje gibanje otroka in naredi pregled zgodnje morfologije (anatomije) ploda. Na tem pregledu se izmeri dolžina ploda (teme–trtica), pregleda hrbtenico, srčne votline in utrip, želodec, sečni mehur, okončine, sprednjo trebušno steno in položaj posteljice.
Zanesljivost nuhalne svetline se poveča z opravljenim dvohormonskim testom, pri katerem se v krvi nosečnice določa vrednost dveh hormonov, ki ju izloča posteljica, beta-HCG in PAPP-A.
Na podlagi vrednosti nuhalne svetline in dvohormonskega testa se opravi izračun tveganja za naštete kromosomske napake.
Na koncu prvega trimesečja se lahko opravi tudi tridimenzionalna preiskava, ki omogoča dodatno oceno površine otrokovega telesa, njegovega gibanja, položaja posteljice in popkovnice. Običajno tridimenzionalna preiskava prvič omogoči staršem, da si lahko predstavljata otroka, ki je na poti.
Nuhalna svetlina
Meritev nuhalne svetline je presejalni test, ki se izvaja med 11. in 14. tednom nosečnosti (13 tednov in 6 dni) zaradi ocene tveganja za rojstvo otroka z Downovim in Edwardsovim sindromom ter sindromom Patau. Nuhalna svetlina je razdalja med hrbtenico in kožo zatilja ploda. Ko je plod velik 45 mm (11. teden) je normalna velikost nuhalne svetline med 1,2 in 2,2 mm; na koncu 13. tedna, ko je velikost ploda 84 mm, je normalna nuhalna svetlina med 1,8 in 2,7 mm. Povečana nuhalna svetlina pomeni povečano tveganje za kromosomske in srčne napake. Na pregledu nuhalne svetline se oceni nosna kost, ki je pogosto odsotna ali prekratka pri zarodkih z Downovim sindromom. Obenem se pregleda zgornja čeljustnica in obrazni kot, opazuje gibanje otroka in naredi pregled zgodnje morfologije (anatomije) ploda. Na tem pregledu se izmeri dolžina ploda (teme–trtica), pregleda hrbtenico, srčne votline in utrip, želodec, sečni mehur, okončine, sprednjo trebušno steno in položaj posteljice.
Zanesljivost nuhalne svetline se poveča z opravljenim dvohormonskim testom, pri katerem se v krvi nosečnice določa vrednost dveh hormonov, ki ju izloča posteljica, beta-HCG in PAPP-A.
Na podlagi vrednosti nuhalne svetline in dvohormonskega testa se opravi izračun tveganja za naštete kromosomske napake.
Na koncu prvega trimesečja se lahko opravi tudi tridimenzionalna preiskava, ki omogoča dodatno oceno površine otrokovega telesa, njegovega gibanja, položaja posteljice in popkovnice. Običajno tridimenzionalna preiskava prvič omogoči staršem, da si lahko predstavljata otroka, ki je na poti.
